Raziskava: rojeni po letu 1939 imajo vse manj možnosti, da dočakajo 100 let

Sliši se paradoksalno. Medtem, ko že desetletja poslušamo, da se življenjska doba daljša in da je na Zemlji več stoletnikov kot kdaj koli prej, nova študija kaže, da nobena generacija, rojena po letu 1939, po vsej verjetnosti ne bo dočakala 100 let povprečne življenjske dobe - razen če se zgodi izjemen preboj v znanosti ali medicini, kot je na primer zdravilo alli cepivo proti rakavim obolenjem.

Napredek pri podaljševanju življenja, dosežen v prvi polovici 20. stoletja, se je namreč v zadnjih desetletjih znatno upočasnil.

Izjemen skok dolgoživosti v prvi polovico 20. stoletja

Študija, objavljena v reviji PNAS, je analizirala trende življenjske dobe v 23 državah z visokimi dohodki in nizko smrtnostjo, piše časnik Newsweek.

Raziskovalci so vzeli podatke o umrljivosti, uporabili šest različnih metod napovedovanja in ugotovili, da nobena generacija, rojena po letu 1939, povprečno ne bo dosegla 100 let starosti.

"Podaljšanja pričakovane življenjske dobe, karšna je bila v prvi polovici 20. stoletja, verjetno v bližnji prihodnosti ne bomo več dosegli," je povedal soavtor študije Héctor Pifarré i Arolas z Univerze v Wisconsinu v Madisonu (ZDA).

Med letoma 1900 in 1938 se je pričakovana življenjska doba vsake nove generacije podaljšala za skoraj pet in pol mesecev.

Medtem ko je bila povprečna življenjska doba osebe, rojene v državi z visokim dohodkom leta 1900, 62 let, je oseba, rojena le 38 let pozneje, lahko pričakovala, da bo dočakala 80 let.

Hitro višanje dolgoživosti posledica višjega preživetja otrok in mladih

Stopnja umrljivosti dojenčkov je na začetku 20. stoletja močno upadla zaradi napredka v medicini in izboljšanja življenjskih razmer v razvitih državah, kar je vodilo v hitro povečanje pričakovane in povišanje povprečne življenjske dobe.

Danes so stopnje umrljivosti dojenčkov in otrok tako nizke, da predvidena izboljšanja pri starejših skupinah ne bodo zadostovala za ohranitev prejšnjega tempa rasti dolgoživosti.

"Tudi če so naše napovedi pretirano pesimistične, je preobrat malo verjeten," pravijo raziskovalci.

Dodajajo pa, da lahko njihova spoznanja pomembno prispevajo k boljšemu načrtovanju zdravstvenih sistemov, pokojninske politike in socialnih ukrepov v prihodnosti.